Jezikovne motnje

“Jezikovne motnje v večini primerov nastopajo v kombinaciji z govornimi motnjami in kažejo na bolj izrazite težave na govorno-jezikovnem področju. So kombinacija več dejavnikov. Za lažjo predstavo smo spodaj našteli nekaj tistih najbolj pogostih:

• Odsotnost govorno-jezikovne komunikacije– otrok ne govori, komunicira le z oglašanjem, kazanjem in gestami ali celo ne komunicira.
• Zakasnel razvoj govorne-jezikovne komunikacije– otrok na več področjih govorno- jezikovnega razvoja kaže zaostanke v primerjavi z njegovimi vrstniki. Opaziti je nezainteresiranost za vzpostavljanje govorno-jezikovne komunikacije – otrok ne kaže želje po komunikaciji s starši, vrstniki …
• Slaba slušna pozornost – otrok ne zmore poslušati, motijo ga drugi dražljaji.
• Slabo razumevanje našega govora– otrok redko ali sploh ne izpolni navodil, ne razume, kaj mu govorimo, opisujemo …
• Slaba razumljivost otrokovega govora– otrok sporoča na način, da ga domači ali kasneje ljudje v okolici ne razumejo.
• Šibek besedni zaklad – otrok razume in uporablja veliko manj besed kot njegovi vrstniki.
• Neustrezna dolžina in struktura stavka – otrok tvori prekratke stavke in ne ve, kje stoji katera beseda v stavku.
• Slovnično neustrezni alislovnično skopi stavki – otrok ne zna uporabljati veznikov, zaimkov, predlogov … in tvori kratke stavke iz osnovnih besednih vrst. (Kuža laja drevo.)
• Napačna raba besednih končnic – otrok napačno uporablja spol, število in sklon.
• Napačna raba besed pri sporočanju– otrok ne najde pravih besed za sporočanje, zato stavke posplošuje.
• Slaba sposobnost zavedanjain ločevanja glasov – kar pogosto vodi do pojava motenj branja in pisanja ali celo disleksije v šolski dobi” (Vogrič, 2017).

Vir: Vogrič, B. (2017). Pogoste govorno-jezikovne motnje. Pridobljeno 19. 11. 2018 s https://www.mojlogoped.si/pogoste-govorno-jezikovne-motnje