“Glasovno motnjo predstavlja vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Za vse vrste glasovnih motenj uporabljamo izraz “disfonija” – odstopanje višine, glasnosti, kvalitete glasu, ritma ali prozodičnih elementov. Izraz “hripavost” je omejen na odstopanja v kvaliteti glasu.
Glasovne motnje so lahko:
- prirojene glasovne motnje,
- glasovne motnje, povezane s tkivnimi spremembami (okužba, vpliv zdravil, mehanski stres, kajenje, rak …)
- glasovne motnje, povezane z nevrološkimi in mišičnimi spremembami
- glasovna utrudljivost.
Še ena delitev glasovnih motenj je:
- organske glasovne motnje – pri katerih na ORL pregledu lahko odkrijemo strukturno okvaro, ki je vzrok hripavosti: npr. vozlički, polipi, ciste …
- funkcionalne glasovne motnje – kadar pri ORL pregledu ne najdemo organskega vzroka za hripav glas: npr. slaba tehnika fonacije, prekomerne obremenitve, glasovne zlorabe … ” (Hočevar Boltežar, 2010).
Vir: Hočevar Boltežar, I. (2010). Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Nedavni komentarji